»Srce se mi trga od žalosti« Vsakdanje življenje prebivalstva na Bovškem med véliko vojno

Monografija o vsakdanjem življenju na Bovškem se začne s predzgodbo o dogajanju v prvi polovici leta 1914, ki je potekalo, kot je bilo tedaj običajno za skupnost na Bovškem. S sarajevskim atentatom na prestolonaslednika Franca Ferdinanda se je vsakdanje življenje občutno spremenilo. Tako kot na celotnem območju Avstro-Ogrske, vsaj tistem izven območja frontnih linij, je v prvem letu vojne življenje potekalo po spremenjenih tirnicah vojnega absolutizma. Potem ko je bila razglašena vojna, so domove redno zapuščali moški, ki so bili vpoklicani v vojsko. Slednji so se s pomočjo pisem ali pozdravov v časopisju javljali z vzhodnega in balkanskega bojišča. Kmalu po nastopu vojnega stanja, ko je vse niti življenja začela vleči vojaška oblast, je bila na Srpenici ustreljena grofica Lucy Cristalnigg, ena prvih civilnih žrtev vélike vojne na slovenskih tleh. V vsakdanje življenje je vstopila totalna vojna. Šole so prekinile z običajnim poukom – med šolske klopi je sedla vojna, ki so jo otroci podpirali s patriotičnim in dobrodelnim delovanjem. Že v prvem letu vélike vojne so se tudi na Bovškem spremenile prehrambne razmere, ki jih je huda zima 1914/15 še zaostrila.