Četrt stoletja Republike Slovenije - izzivi, dileme, pričakovanja

Avtorji

Jure Gašparič, Inštitut za novejšo zgodovino; Mojca Šorn, Inštitut za novejšo zgodovino; Janez Šumrada; Janez Štebe; Simona Kustec; Zdenko Čepič, Inštitut za novejšo zgodovino; Aleksander Lorenčič, Inštitut za novejšo zgodovino; Damijan Guštin, Inštitut za novejšo zgodovino; Tomaž Pavlin; Vesna Gotovina; Kaja Širok; Andrej Pančur, Inštitut za novejšo zgodovino; Bojan Godeša, Inštitut za novejšo zgodovino; Jurij Hadalin, Inštitut za novejšo zgodovino; Janez Markeš; Jurij Perovšek, Inštitut za novejšo zgodovino

Ključne besede:

osamosvojitev, demokratizacija, Slovenija

Kratka vsebina

Četrt stoletja Republike Slovenije (1991-2016) je za mnoge relativen pojem. Nekaterim se obletnica ne zdi nič posebnega, drugi je zaradi številnih zavoženih poti v tem času sploh ne bi slavili, tretji bi spomin na 25 let od nastanka države posebej skrbno počastili. Ravno tako relativna je za zgodovinarje in slovensko zgodovinopisje; po eni strani leto 2016 ne predstavlja nikakršnega posebnega mejnika v zgodovini, po drugi pa 25 let obstoja slovenske države gotovo pomeni spodbudo za aktivnejši raziskovalni spopad s tem obdobjem. Razlogov za to - poleg že omenjenega jubilejnega - je več.
V tem času se je podoba Slovenije, njene družbe in nas samih docela spremenila. Procesi, ki so se začeli konec osemdesetih let 20. stoletja, so pustili globoko in temeljito zarezo. Izgrajeval se je nov politični in gospodarski sistem, lastninilo in denacionaliziralo se je premoženje, dogajale so se prej nepojmljive afere, spreminjala se je vloga Cerkve in civilne družbe, spreminjali so se odnos do držav naslednic Jugoslavije, odnos do preteklosti, do druge svetovne vojne in do osamosvojitve ... spreminjale so se navade. Nekoč so na evropskem vzhodu tajne službe zrle v življenja ljudi (kot je čudovito prikazano v filmu Das Leben der Anderen), danes se prostovoljno razgaljamo sami na Facebooku in Twitterju. Spreminjal se je jezik, tudi politični jezik, nastajali in izginjali so najrazličnejši izrazi: nacionalni interes, razumnik, tajkun, kadrovski cunami... Pomlad ni le letni čas v tej državi niti ne politično prepričanje, je bolj državljanska drža, življenjski in svetovni nazor.

Poglavja

  • Uvodne misli
    Jure Gašparič, Mojca Šorn
  • Mednarodno priznanje Republike Slovenije - pregled nekaterih ključnih vprašanj
    Janez Šumrada
  • Legitimnost mednarodnega pridruževanja države Slovenije, primer izkoriščanja Arhiva družboslovnih podatkov
    Janez Štebe
  • Pisati politično zgodovino Republike Slovenije
    Jure Gašparič
  • Od strankokracije do novega razvojnega modela države, Ocena slovenske parlamentarne demokracije ob njeni petindvajsetletnici
    Simona Kustec
  • Pred tem, Nastajanje slovenske državnosti pred samostojno državo
    Zdenko Čepič
  • Proučevanje gospodarske tranzicije - izzivi, zagate in rezultati
    Aleksander Lorenčič
  • Varnost in obramba Republike Slovenije, Dileme in rešitve
    Damijan Guštin
  • "Športna zgodba, stkana iz dejavnosti tisočev", (osamosvojitev in šport, tranzicija in dileme)
    Tomaž Pavlin
  • Arhivsko gradivo državnih organov o procesih demokratizacije in osamosvajanja Slovenije
    Vesna Gotovina
  • Predmet in spomin, Pogled na muzejske zbiralne politike in pridobivanje historičnega gradiva zadnjega četrtletja
    Kaja Širok
  • Digitalni pristop k parlamentarni zgodovini
    Uporaba gradiva Državnega zbora v digitalni humanistiki
    Mojca Šorn, Andrej Pančur
  • Namesto sprave kulturni boj
    Bojan Godeša
  • Nezaželena dediščina?
    Historiografski diskurz o (drugi) Jugoslaviji
    Jurij Hadalin
  • Se zgodovina ponavlja kot farsa
    Janez Markeš
  • Kaj reči? - ob petindvajsetletnici osamosvojitve
    Jurij Perovšek

Izdano

January 3, 2016

Podrobnosti o formatu publikacije na voljo: Spletna knjigarna

Spletna knjigarna

ISBN-13 (15)

978-961-6386-67-8

Date of first publication (11)

2016