Za blagor mater in otrok: Zaščita mater in otrok v letih 1919–1941

Kljub finančnim in drugim težavam ter kritikam sta si oblastna in kasneje banovinska uprava prizadevali za čim boljšo zdravstveno in socialno zaščito mater in otrok. Materam je bila na voljo vrsta socialno-zdravstvenih ustanov, ki so jim bile v pomoč pri negi otrok. Še vedno pa večina mater teh možnosti ni izkoristila oziroma se je nanje obrnila šele takrat, ko je bilo prepozno. Posvetovalnic za matere, ki so imele osrednjo vlogo pri propagiranju higiene in nege dojenčkov in majhnih otrok, ni redno obiskovala niti polovica mater. Očitno se v dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja prepričanje o njihovem velikem preventivnem pomenu še vedno ni široko uveljavilo. Zlasti na podeželju ni bilo velikega napredka. K temu je verjetno prispevala tradicionalna miselnost, ki ji načela preventivne medicine niso bila blizu. Upoštevati pa je treba tudi prezaposlenost kmečkih mater z gospodinjskimi in kmečkimi opravili. Zanimivo je opažanje dr. Boga Dragaša, ki je vodil državni Zavod za zaščito mater in otrok v Ljubljani, glede obiskov posvetovalnic za dojenčke. V več primerih so matere redno prihajale v posvetovalnico le tako dolgo, dokler so dobivale podporo. Najbolj opazno naj bi bilo to v posvetovalnicah bolniških blagajn. Dokler so dobivale podporo v perilu, mazilu, prašku, olju itd., so redno prihajale v posvetovalnice, kakor hitro pa je bila tovrstna podpora zaradi pomanjkanja sredstev ukinjena, se je zmanjšal tudi obisk.