Etična načela

Etična načela Založbe INZ

Založba INZ deluje v okviru Inštitut za novejšo zgodovino, ki je javni raziskovalni zavod v Republiki Sloveniji. Založbo ureja štiričlanski uredniški odbor, ki ga imenuje Znanstveni svet Inštituta za novejšo zgodovino. Slednji imenuje tudi glavnega urednika.

Namen izdajanja monografij je seznanjanje strokovne in širše javnosti z najnovejšimi raziskavami slovenskega zgodovinopisja iz področja zgodovine srednje in jugovzhodne Evrope 19. in 20. stoletja (politična, kulturna, gospodarska in socialna zgodovina). Stroške izdajanja monografij načeloma krije izdajatelj (po možnosti s finančno podporo Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije oziroma partnerjev).

Uredništvo namenja posebno pozornost skrbi za točnost, izvirnost in znanstveno neoporečnost vseh objav ter je pri svojem delu zavezano najvišjim etičnim standardom in težnji k znanstveni odličnosti. Etična načela Založbe INZ sledijo smernicam, ki jih priporoča Committee on Publication Ethics (COPE), kakor tudi slovenski in evropski raziskovalni in avtorski zakonodaji, predpisom Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, Statutu Inštituta za novejšo zgodovino in Pravilniku o dejavnosti Založbe INZ. Kršitve etičnih standardov, ki niso zajeti v teh pravilnikih, se obravnavajo v skladu z najnovejšimi standardi in priporočili COPE (http://publicationethics.org/files/).

Vse monografije so recenzirane (dvojno slepa recenzija; double blind peer review) in opremljene s popolnim znanstvenim aparatom. Monografija mora biti sestavljena iz uvoda, jedra, zaključka, povzetka v angleškem in slovenskem jeziku. Pri navajanju virov in literature morajo biti uporabljene opombe pod črto. V seznamu Viri in literatura morajo biti po abecednem vrstnem redu navedeni vsi viri in vsa literatura, ki se v besedilu pojavijo v opombah pod črto. V primerih razreševanja konflikta interesov in/ali zahtev financerjev, mora avtor v uvodu nujno navesti financerja raziskave. Podrobnejša navodila in smernice za pripravo monografij so dostopni na naslovu: https://omp.inz.si/zalozba/. Temeljna izdajateljeva načela in pričakovanja, ki zadevajo delo uredništva, avtorjev in recenzentov, pa so navedena v nadaljevanju.

Dolžnosti avtorjev

Avtorji morajo biti seznanjeni z etičnimi načeli, ki jih je uredništvo založbe objavilo na povezavi: https://omp.inz.si/zalozba/ethics. Tem načelom morajo slediti in jih spoštovati.

Monografije, ki jih založba objavi, morajo biti narejene odgovorno in v skladu z načeli znanstvene etike.

Avtorji so dolžni prevzeti vso odgovornost za vsebino oddanih in objavljenih monografij.

Avtorji so odgovorni za pravilno navajanje oziroma omembo oseb, ki so kakor koli doprinesle h končni vsebini monografije. Oseb, ki pri raziskavi oziroma pisanju monografije niso sodelovale oziroma niso bistveno doprinesle k rezultatu dela, se ne navaja.

Avtorji so dolžni navesti financerja raziskave/monografije.

Avtorji morajo svoje ugotovitve predstaviti jasno, neposredno ter brez poneverjanja in prilagajanja podatkov.

Opisi raziskovalnih pristopov in metod morajo biti jasni in naj omogočajo nadaljnjo evalvacijo obstoječih ugotovitev ter opis stanja raziskav.

Avtorji jamčijo za ustrezno in korektno navajanje rezultatov raziskav in ugotovitev drugih avtorjev. Predstavljanje rezultatov in ugotovitev drugih avtorjev kot rezultat lastnih raziskav je neetično in nedopustno. Dobesedno navajanje mora biti nujno označeno z narekovaji in ustrezno citirano.

Avtorji ne smejo navajati referenc iz drugih publikacij, če citiranega dela niso prebrali.

Avtorji so dolžni slediti avtorsko-pravnim načelom aktualne zakonodaje, torej so odgovorni za ureditev avtorskih pravic vseh prilog (slikovno gradivo ipd.), ki so del monografije.

Uredniški odbor zavrača manipulacije s slikovnim gradivom in napačne navedbe virov. 

Na prošnjo urednika/uredniškega odbora so avtorji dolžni predložiti dokumentacijo, ki izkazuje potek raziskave in etično postopanje.

Pri izdelavi monografije in v postopku od oddaje do objave se morajo avtorji držati vseh navodil, ki jih je objavilo uredništvo na povezavi http://omp.inz.si/index.php/zalozba/about/submissions#authorGuidelines

V postopku od oddaje do objave monografije morajo avtorji sodelovati z urednikom/člani uredniškega odbora, kadar je tako določeno oziroma kadar so za to zaprošeni.

Avtorji so dolžni opraviti korekturo v časovnem roku, ki ga določi urednik. Pozorni morajo biti tako na opombe, seznam referenc, podnapise in nadnapise k prilogam, kot tudi na samo vsebino in tehnično postavitev/kakovost prilog, na izračune in vse ostalo.

O morebitnih napakah v sprejetih ali objavljenih rokopisih so avtorji dolžni obvestiti uredniški odbor in pristati na objavo popravkov.

Avtorji jamčijo, da njihovo delo še ni bil objavljeno. Če so bile ugotovitve, navedene v monografiji, že objavljene ali so v postopku objave, so avtorji o tem dolžni obvestiti uredniški odbor. Avtorji so hkrati dolžni predložiti dokazilo, da uredništva/založbe, ki so izdale njihovo delo, ponovni priobčitvi ne nasprotujejo.

Prevodi in priredbe že obstoječih ugotovitev, besedil in virov morajo biti jasno označeni, vsebovati morajo ustrezno referenco na besedila v izvirniku.

Avtorji kritiziranih monografij se morajo odzvati prošnji uredništva, če bo to presodilo, da je potreben odziv.

Avtorji bi se morali zavedati, da odprto dostopne znanstvene informacije koristijo širši javnosti, raziskovalcem in gospodarstvu, in da je zato potrebno omogočiti spletni dostop do vseh razpoložljivih znanstvenih informacij, na podlagi katerih so napisali svojo monografijo.

Dolžnosti recenzentov

Vse monografije so dvojno slepo recenzirane, kar zagotavlja anonimnost avtorja kot recenzenta, kakor tudi kvaliteto in legitimnost publikacij. Recenzenti so imenovani izmed strokovnjakov za področje, ki ga obravnava predloženo delo.

Glavni urednik najprej opravi prvi pregled oddanega rokopisa. Če je le-ta ustrezen po  vsebini, izvirnosti, metodologiji, tipologiji, urednik imenuje dva recenzenta.

Za vsak rokopis, ki ustreza navedenim pogojem, pridobi uredništvo dve recenziji. Recenzenti morajo urednike obvestiti o morebitnem konfliktu interesov, ki bi jim lahko preprečili nepristransko recenziranje.

Recenzenti ocenjujejo rokopis glede na:

  • njegovo originalnost,
  • pomembnost za razvoj stroke,
  • znanstveno in metodološko ustreznost, ki vključuje upoštevanje predhodnih relevantnih raziskav na obravnavanem področju, ter glede na ustrezno predstavitev argumentov.

Recenziranje poteka v orodju Open Monograph Press. Recenzenti izpolnijo recenzentski obrazec, v katerem navedejo odločitev o končni oceni rokopisa, recenzentske ugotovitve ter morebitne opombe za avtorja in/ali glavnega urednika.

Recenzenti v sodelovanju z uredništvom odločajo o uvrstitvi monografij v tipologijo SICRIS/COBISS.

Možne so štiri odločitve:

  • rokopis je sprejet v objavo brez popravkov;
  • v rokopisu so potrebni manjši popravki;
  • rokopis je potreben večjih popravkov: popravljeni/dopolnjeni rokopis po urednikovi presoji še enkrat pregledata ista recenzenta;
  • rokopis je zavrnjen.

V primeru negativnega recenzijskega poročila monografija v Založbi INZ ne more iziti.

Dolžnosti urednikov

Uredniki so zavezani svobodi izražanja.

Uredniki upoštevajo tako interese bralstva kot avtorjev.

Uredniki sprejemajo samo rokopise, za katere so prepričani, da dosegajo zahtevane standarde.

Uredniki si pridržujejo pravico zavračanja in sprejemanja rokopisov. Glede sprejemanja ali zavračanja rokopisov uredništvo ne sme biti v konfliktu interesov.

Uredniki so zavezani stalnemu izboljševanju kvalitete monografij.

Uredniki zagotavljajo popolno anonimnost recenzentov in recenzentskega procesa.

Uredniki zagotavljajo integriteto akademskega dela. Pri objavah uredniki upoštevajo zgolj znanstvene/strokovne standarde. Poslovni razlogi ne vplivajo na odločitev urednikov glede objav. Monografije morajo upoštevati mednarodno priznane etične smernice.

Dolžnosti izdajatelja in uredniškega odbora

Nadzor nad etičnimi standardi založbe izvaja uredniški odbor. Uredniški odbor periodično pregleda in po potrebi dopolni obstoječe etične standarde.

Uredniški odbor je zavezan svobodi izražanja in zagotavlja integriteto akademskega dela.

Glavni urednik je dolžan uredniškemu odboru poročati o vseh sumih kršitve etičnih standardov.

Glavni urednik je zadolžen, da objavljene monografije ustrezajo mednarodno veljavnim etičnim standardom. Urednik se mora zavedati, da opravljen recenzentski postopek še ne zagotavlja neoporečnih etičnih standardov.

Urednik je dolžan ukrepati ob vsakemu sumu kršitve etičnih standardov. Kršitve se lahko nanašajo na že objavljene monografije kot tudi na še ne objavljene monografije. Urednik je etično zavezan k preiskavi in ne sme zgolj zavrniti monografije.

Če  se ugotovi, da so bile objavljene napačne ali zavajajoče izjave in podatki, jih je potrebno takoj popraviti. Popravki morajo biti jasno razvidni.

Inštitutu za novejšo zgodovino kot izdajatelj monografij ne sme izvajata pritiskov na člane uredništva in recenzente, ki so zaposleni na tem inštitutu, da naj kršijo veljavne etične principe. Uredniški odbor je dolžan obravnavati te primere in o njih obvestiti nadzorne organe in financerje INZ.

Uredništvo zagotavlja avtorjem kritiziranih monografij možnost odgovora.

Uredništvo v sodelovanju z recenzenti odloča o uvrstitvi monografij v tipologijo SICRIS/COBISS.

Avtorji, recenzenti in uredniki so dolžni naznaniti možne konflikte interesov:

  • glede povezav z osebami ali organizacijami in/ali
  • glede povezav s financerji,

ki bi na njih lahko imele takšen vpliv, da bi ravnali v nasprotju z obstoječimi etičnimi standardi.

Obravnava neetičnih ravnanj

Neetično ravnanje ali zlorabe lahko glavnemu uredniku prijavi vsakdo. Prijave se lahko nanašajo na kršitve etičnih principov. Prijavitelji so lahko anonimni. Prijavitelji so dolžni predložiti dokumentacijo in dokaze, ki čim bolj jasno dokazujejo neetično ravnanje. Glavni urednik in uredniški odbor morajo do zaključka preiskave vsako prijavo obravnavati enako resno.

Preiskavo sproži glavni urednik, ki se lahko posvetuje s člani uredniškega odbora. Preiskava mora potekati na način, da imena oseb, ki se jih obravnava, ne pridejo v javnost.

Urednik o obtožbah najprej seznani obtoženo osebo. Če urednik ni zadovoljen z odzivom, se obrne na delodajalca ali financerja obtoženca.

Manjše kršitve lahko obravnava glavni urednik sam, vendar je o njih dolžan poročati uredniškemu odboru. Večje kršitve obravnava uredniški odbor skupaj z glavnim urednikom.

Če se večje kršitve, ki imajo za posledico umik monografij, izkažejo za utemeljene, je o njih potrebno obvestiti delodajalca in financerje kršilca.

Rezultati preiskave (naraščajoči vrstni red glede na resnost prestopka; jih je mogoče izvršiti posamezno ali v povezavi):

  • Obvestilo kršitelju o nerazumevanju ali napačni uporabi obstoječih standardov.
  • Opomin kršitelju o kršitvi ter opozorilo glede bodočega ravnanja.
  • Objava podrobnega opisa kršitve.
  • Uradni dopis delodajalcu in financerje kršitelja.
  • Umik monografije iz objave, skupaj z obvestilom delodajalca in financerje kršitelja, indeksatorje revije in bralcev.
  • Obvestiti o primeru organizacije in agencije, ki obravnavajo kršitve splošno veljavni etičnih standardov.