Sočutje in stigma: Družbene razlike in revščina v slovenski novejši zgodovini

Ivan Smiljanić; Branka Grošelj; Alenka Hren Medved; Dunja Dobaja; Urška Strle; Filip Čuček; Nataša Henig Miščič; Meta Remec; Irena Selišnik; Ana Cergol Paradiž; Marta Rendla; Srečo Dragoš

Sočutje in stigma: Družbene razlike in revščina v slovenski novejši zgodovini

Avtorji

Ivan Smiljanić, Inštitut za novejšo zgodovino; Branka Grošelj; Alenka Hren Medved; Dunja Dobaja, Inštitut za novejšo zgodovino; Urška Strle; Filip Čuček, Inštitut za novejšo zgodovino; Nataša Henig Miščič, Inštitut za novejšo zgodovino; Meta Remec, Inštitut za novejšo zgodovino; Irena Selišnik; Ana Cergol Paradiž; Marta Rendla, Inštitut za novejšo zgodovino; Srečo Dragoš

Ključne besede:

19.-21.st., zborniki, Slovenija, družbena neenakost, revščina

Kratka vsebina

Iz recenzije prof. dr. Aleksandra Panjeka
Pomemben znanstveni prispevek knjige je v tem, da so v njej zastopani različni poudarki in tematiziranja družbenih razlik z vidika države in ustanov ter skupin, ki tvorijo neprivilegirane plasti prebivalstva. Zato je na eni strani povsem primerna v naslovu podarjena dvojnost pristopa in percepcije tedanje družbe – sočutje in stigma. Na drugi pa nas avtorji seznanijo z različnimi rizičnimi skupinami in odnosi do njih. Tako srečamo berače in potepuhe, socialno marginalizacijo zaradi bolezni in hendikepa, delavce ter revščino v urbanem okolju in na podeželju. Hkrati smo seznanjeni s primeri odnosa do problema revščine z vidika različnih ustanov, kot so hiralnica, banka, občina in država.

Iz recenzije dr. Jelke Piškurić
Monografija naniza prispevke enajstih avtorjev, ki so fokus svojega raziskovanja večinoma usmerili na življenjske razmere tistih ljudi, ki so se znašli na spodnjem koncu družbene lestvice. Skozi njihova dela se sprehodimo od odnosa do marginaliziranih skupin in različnih oblik skrbi za reveže do razumevanja in merjenja družbene neenakosti v socializmu ter vprašanja, kako nam gre v Sloveniji danes in kakšen bo pomen socialne države v prihodnosti. Spremljanje revščine in družbenega razslojevanja skozi perspektivo dolgega trajanja, od 19. stoletja pa vse do današnjih dni, ki vključuje različna politična in gospodarska stanja ter zajame procese industrializacije, modernizacije in širših družbenih sprememb, je osrednjega pomena. Monografija bralcu celovito predstavi postopno preobrazbo pogleda na revnejše sloje prebivalstva in marginalizirane skupine ter prevzemanje družbene odgovornosti zanje – od individualne krivde za revščino do zavedanja, da družbeno neenakost pravzaprav dopušča družbenoekonomska ureditev. /…/ Monografija, ki odstira različne vidike družbenih razlik in revščine v slovenski novejši zgodovini, predstavlja pomemben doprinos k raziskavam slovenske gospodarske in socialne zgodovine.

Poglavja

Predgovor

Ivan Smiljanić
Odnos družbe do marginalnih skupin beračev in potepuhov v obdobju od konca 19. stoletja do leta 1940

Branka Grošelj
Revno trško in podeželsko prebivalstvo Laškega v 19. stoletju

Alenka Hren Medved
Izobraževanje in integracija gluhih v Sloveniji v obdobju med obema vojnama – pot iz revščine

Dunja Dobaja
Družbeni položaji tobačnega delavstva v retrospektivi dolgega trajanja

Urška Strle
Beseda, dve o ptujski hiralnici

Filip Čuček
Delovanje Kranjske hranilnice v luči družbene odgovornosti do revnejših slojev prebivalstva do začetka prve svetovne vojne

Nataša Henig Miščič
»Bolezni bede in pomanjkanja«
tuberkuloza in trahom na Slovenskem v 19. in 20. stoletju

Meta Remec
Najpremožnejši meščani in meščanke v Ljubljani na začetku 20. stoletja

Irena Selišnik, Ana Cergol Paradiž
Socialno-ekonomski položaj gospodinjstev in problematika revščine v socializmu: njeno merjenje in raziskovanje

Marta Rendla
Socialna država – prihodnost ali preteklost?

Srečo Dragoš