GLUHI IN SVET: Med odrinjenostjo in vključenostjo

Skrb za otroke s posebnimi potrebami se je po prvi svetovni
vojni sicer res sistemizirala, a so evropske države nekaj
korakov v to smer naredile že v 19. stoletju. Otroke s posebnimi
potrebami so namreč začele vključevati v segregirane oblike izobraževanja.
Začetke segregirane vzgoje in izobraževanja prepoznamo
kot pozitivne in jih razumemo v kontekstu začetkov
strokovnega ukvarjanja z otroki, za kar prej ni bilo poskrbljeno.
Zasnova segregacije je imela pozitivne učinke, a se to večkrat
pozablja, saj sama beseda asociira na izolacijo, zanikanje in
manjše možnosti.