Politik Vekoslav Kukovec: politično delovanje do leta 1918

Politično delovanje Vekoslava Kukovca se je začelo v času njegovega študija v Gradcu. To je bil čas, ko se je habsburška monarhija znašla v hudi krizi. Velik problem je bil ohlapen dualistični ustroj monarhije. Čeprav so obe državni polovici povezovali skupni vladar, skupne finance, skupna vojska in enotna zunanja politika, sta bili med seboj popolnoma ločeni. Odnose med njima je oteževala tudi razvejana birokracija. Cislajtanija je bila – v primerjavi s čisto madžarsko nacionalno državo – zgolj mozaik narodov. Po padcu Taaffejeve vlade, ki jo je pokopal neuspešen poskus uvedbe državnozborske volilne reforme, je mesto ministrskega predsednika 11. novembra 1893 zasedel knez Alfred Windischgraetz. Njegovo vlado je podpirala »nenačelna koalcija« tistih strank, ki so zrušile Taaffejevo volilno reformo. Nova vlada si je za svoj cilj zadala prav volilno reformo. Trenja ob njej so bila velika, zlasti so ji nasprotovali v konservativnem Hohenwartovem klubu in tudi v Združeni liberalni levici. Neugodnim razmeram v koaliciji se je pridružilo še »celjsko vprašanje«, ki je sprožilo val nemškega nacionalizma v alpskih deželah in solidarnost sudetskih Nemcev z ogroženimi brati na jugu monarhije. Celjsko gimnazijsko vprašanje je tako postalo glavni problem avstrijske notranje politike. Pravzaprav je pomenilo »mejnik v zgodovini Avstrije« in povzročilo padec Windischgraetzove vlade.