O demokraciji in jugoslovanstvu: slovenski liberalizem v Kraljevini SHS/Jugoslaviji

Vprašanje idejnega, politiĀnega, socialnega in narodnega sobivanja je eden od kljuĀnih pogojev vzpostavljanja demokratiĀnih razmer v narodni in mednarodni politiĀni skupnosti. Z njim so se po politiĀnostrankarski razdelitvi slovenskega prostora konec 19. stoletja sooĀili tudi liberalci. V Āasu od ustanovitve liberalne Narodne stranke za Kranjsko leta 1894 do zaĀetka druge svetovne vojne na Slovenskem leta 1941 so – kar zadeva vprašanje idejnih vodil slovenskega narodnopolitiĀnega razvoja – vsakomur priznavali pravico do izpovedovanja ali neizpovedovanja vere, a to bi moralo ostati na zasebni ravni in ne bi smelo vplivati na posameznikovo družbeno in politiĀno ravnanje. Ob tem naĀelnem stališĀu so v avstrijski dobi vodili trd kulturni boj proti katoliškemu politiĀnemu taboru, kar je bilo najbolj znaĀilno na Kranjskem. Ideološko in politiĀno so ostro nasprotovali tudi marksistiĀnemu socialnodemokratskemu delavskemu gibanju. S temi idejnopolitiĀnimi pogledi so bili usklajeni socialnogospodarski nazori slovenskega liberalizma, ki je poudarjal mešĀanski socialni ekskluzivizem. Liberalci nikoli niso sprejeli ne socialne demokracije ne kršĀanskega socializma, še najmanj pa katoliško socialno-gospodarsko dejavnost, in so skozi vso avstrijsko dobo ostali zagovorniki socialnega razlikovanja, Āeprav so deklarativno poudarjali naĀelo enakopravnosti vseh stanov. V eno od temeljnih osnov demokratiĀnega in skupnega urejevanja javnih zadev in politiĀnega življenja – splošno in enako volilno pravico (moških) – so Povzetek o demokraciji in jugoslovanstvu_kor3.indd 255 20.12.2013 16:56:27 256 privolili šele leta 1908. Slovenska liberalna politika je s svoje strani do leta 1918 dosledno utrjevala naĀelo celostnega zanikanja drug drugega, vkljuĀno z odnosom do Judov. Protisemitizem se je namreĀ kot neloĀljiva znaĀilnost idejnega znaĀaja slovenskega liberalnega tabora pojavljal in ohranjal od zaĀetkov njegovega organiziranja v šestdesetih letih 19. stoletja do njegovega zatona v obdobju med svetovnima vojnama; bil je tudi znaĀilen za katoliški in marksistiĀni tabor. V odnosu do Nemcev in Italijanov so se liberalci zavzemali za enakopravno nacionalno sobivanje Slovencev z njimi.