Slovenci in slovanski svet: Politične slike od včeraj in danes

S slovansko idejno, politično in družbeno problematiko, ki je ena od ključnih evropskih zgodovinskih tem, so se na Slovenskem vseskozi srečevali. Poglede na etnografske, jezikovne, kulturne, zgodovinske, politične, zemljepisne in gospodarske razmere v slovanskem okolju so v drugi polovici 19. stoletja začeli zgoščevati. Med drugim je postalo opazno spremljanje političnih vprašanj in z njimi povezanega dogajanja, ki je po intenzivnosti prešlo tudi v novo stoletje.

Raznovrstnost dogajanja v slovanskem svetu in med Slovani v 20. stoletju kaže na stopnjevanost dobe moderne, ki je po prvem vodila še v drugi svetovni spopad. V prvi, z začetkom nove svetovne vojne zamejeni polovici prejšnjega stoletja ponuja skozi posamezne idejne, družbene in političnovojaške dinamike zaokrožene slike tedanjega razvoja slovanstva. Osredinjenje na to obdobje omogoča spoznati poglede slovenske politike na slovansko problematiko v raziskovalno izzivnem času, ki je spočel obravnavo tedanjih pomembnih ideoloških in političnih načel, nasilnih notranjedržavnih sprememb, vrednotenja slovanstva in slovanskih držav v kriznih mednarodnih razmerah in v vojnem času, zgodovinskih slovanskih osebnosti in v slovanskem svetu izvedenega oktobrskega svetovnozgodovinskega revolucionarnega premika. Z vidika slovenskega in specifično slovanskega, to je jugoslovanskega razvoja svojski zgodovinopisni izziv pomenita tudi zgodovinska razsežnost jugoslovanskega idejnopolitičnega in državnega pojava ter vrednostni pogled na Slovence same s seboj – v Republiki Sloveniji, oblikovani z njihovo ločitvijo od jugoslovanskega sveta leta 1991.