Boj za Albanijo: propad jugoslovanske širitve na Balkan

Jugoslovansko-albanski odnosi so ves čas obstoja jugoslovanske države predstavljali pomemben vidik v njeni zunanji politiki, ki pa je do izraza največkrat prišel le ob kritičnih trenutkih v medsebojnih odnosih. Celoten spekter medsebojnih odnosov je temeljil na vzajemnem nezaupanju, ki je bilo posledica negativnih zgodovinskih izkušenj, jugoslovanskega poseganja v albanske notranjepolitične boje in upornosti dela albanskega vodstva, ki je na vsak način želelo ohraniti politično in gospodarsko neodvisnost. Za takšno držo albanskega vodstva, ki je Albanijo do sedemdesetih let prejšnjega stoletja spremenilo v najbolj izolirano evropsko državo z minimalnimi stiki z zunanjim svetom, lahko v osnovi obtožimo jugoslovansko medvojno in povojno politiko, ki sicer v osnovi ni nastopala s slabimi nameni, a so ti bili v delu albanskega vodstva nadvse skeptično sprejeti.