Slovensko nacionalno vprašanje med drugo svetovno vojno

Avtorji

Bojan Godeša
Inštitut za novejšo zgodovino

Ključne besede:

Slovenija, državnost, druga svetovna vojna, dolomitska izjava, komunisti, katoliški tabor

Kratka vsebina

Pričujoča knjiga je rezultat večletnega raziskovalnega dela, ki ga – ob drugih raziskovalnih temah – izvajam na Inštitutu za novejšo zgodovino v Ljubljani, njegove izsledke pa sem sproti objavljal v znanstvenih revijah oziroma predstavil na znanstvenih srečanjih. V knjigi obravnavana problematika reševanja bodočega državnopravnega okvira Slovenije med drugo svetovno vojno in s tem povezanega slovenskega nacionalnega vprašanja predstavlja tematiko, ki je imela v vseh obdobjih slovenske novejše zgodovine pomembno mesto. Kljub temu da je bilo to eno od osrednjih vprašanj problematike druge svetovne vojne na Slovenskem, po ideološki sprostitvi in padcu komunizma konec osemdesetih let ta problem ni bil v središču pozornosti slovenske strokovne pa tudi ne širše javnosti. Zasenčila so ga druga vprašanja, ki so se zdela pomembnejša in aktualnejša, morda pa tudi pripravnejša v oživljenem kulturnobojnem ozračju, ki je na Slovenskem zavladalo v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Po drugi strani velja opozoriti, da se vprašanja, ki jih obravnava pričujoča knjiga, na prvi pogled verjetno tudi niso zdela preveč vznemirljiva in sporna, da bi jih bilo potrebno na novo osvetliti. Kljub temu, da se je v Sloveniji v času okupacije med letoma 1941–1945 razvnel tudi notranji spopad med dvema taboroma (Osvobodilno fronto pod vodstvom komunistov in protirevolucijo) in da je med njima vladala nespravljivost, se je tekom okupacije razvil na obeh straneh v bistvu zelo podoben narodnopolitični program. Ta je še vedno bil Zedinjena Slovenija, nepresežen narodnopolitični ideal iz leta pomladi narodov 1848, v federativno obnovljeni in razširjeni jugoslovanski državi. Ob teh v slovenskem zgodovinopisju že uveljavljenih ugotovitvah pa podrobnejša razčlemba dilem, ki so se pojavljale pri oblikovanju narodnopolitičnih programov – te so bile dostikrat prezrte oziroma včasih celo namenoma zamolčane – kaže celotno problematiko v nekoliko drugačni podobi kot smo jo bili doslej vajeni. Razkrije se nam, da so se v obeh med vojno sprtih taborih (v protirevolucionarnem velja to le za katoliško stran) pojavljale najrazličnejše dileme in predlogi, povezani z vprašanjem bodočega državnopravnega Slovenije (povezovanje na Balkan ali v Srednjo Evropo), tako da sprejetje jugoslovanskega državnega okvira ni bilo povsem samoumevno kot bi lahko sklepali na podlagi dosedanjih raziskav. Pot do odločitve za jugoslovanski državni okvir je bila pri obeh taborih sicer samosvoja, toda za obe strani velja, da je bila kompleksna in protislovna.

Izdano

January 1, 2006

Tiskane izdaje ISSN

2350-5664

Podrobnosti o formatu publikacije na voljo: Spletna knjigarna

Spletna knjigarna

ISBN-13 (15)

978-961-6386-08-1

Date of first publication (11)

2006