Mimohod blaga: materialna kultura potrošniške družbe na Slovenskem

Avtorji

Andrej Studen, Inštitut za novejšo zgodovino; Aleksander Žižek; Boris Golec; Dunja Dobaja, Inštitut za novejšo zgodovino; Jerneja Ferlež; Meta Remec, Inštitut za novejšo zgodovino; Ana Kladnik; Jurij Hadalin, Inštitut za novejšo zgodovino; Marta Rendla, Inštitut za novejšo zgodovino; Daša Ličen; Veronika Zavratnik; Marija Počivavšek

Ključne besede:

materialna kultura, Slovenija, potrošniška družba, kulturna zgodovina, potrošništvo, oporoke, svetovne razstave, trgovina, učni pripomočki, avtomobili, televizorji, pralni stroji, traktorji, gasilci, prehrana, pohištvo, Jugoslavija, socializem, hygge, čevlji

Kratka vsebina

Skupnost neke predmoderne vasi, katere prebivalci so imeli v lasti le malo premoženja, naravnost zbledi v primerjavi z današnjo visoko razvito družbo izobilja, ki jo obdajajo rastoče gore reči oziroma predmetov. S tem naraščajočim kopičenjem je povezano spreminjanje odnosa ljudi do reči. V nasprotju s predmoderno vasjo, kamor je večina predmetov dospela kot darilo ali dota in je nato bila posredovana naprej, so reči v modernih družbah večinoma kupljene kot blago na trgu. Če so bile v preteklosti zelo dragocene denimo postelje ali skrinje, ki so prehajale iz generacije v generacijo, nas danes reči, kupljene na trgu, ne spremljajo več skozi tako dolgo časovno obdobje. Če se iztrošijo, pač kupimo nove. Za družbo izobilja je značilno, da se ogromne količine predmetov nato skladiščijo v kartonih, ki jih ljudje hranijo po garažah, lopah, v kleteh ali na podstrešjih. V omarah se najdejo obleke ali čevlji, ki jih njihovi lastniki ali lastnice niso nikoli oblekli oziroma obuli. V družbi izobilja nas skratka obdaja nešteto stvari in tudi sami imamo v lasti nepregledno množico predmetov. Danes smo bolj kot sploh kdaj potrošniki. Identiteta, politika, gospodarstvo in okolje so v osnovi determinirani s tem, kaj in kako konzumiramo. Okus, pojavnost in življenjski stil definirajo, kdo smo (ali hočemo biti) in kako nas vidijo drugi. Potrošnja blaga tvori pomemben motor tako globalne konjunkture kot tudi nacionalnih ekonomij. »Razvita gospodarstva so v dobrem in slabem odvisna od svoje sposobnosti, da z oglaševanjem, oblikovanjem blagovnih znamk in potrošniškimi krediti dosežejo in ohranjajo visok nivo potrošnje.«

Poglavja

  • Predgovor
    Andrej Studen
  • De nobeden sin in hči neč ne dobi
    materialno v slovenskih oporokah iz fondov krajevnih sodišč Zgodovinskega arhiva Celje
    Aleksander Žižek, Boris Golec
  • Razstave 19. stoletja kot medij industrijske in potrošniške družbe
    Andrej Studen
  • Privlačnost izbire
    prodajni katalogi trgovine Stermecki
    Marija Počivavšek
  • Učila in učni pripomočki v ljubljanskih javnih ljudskih in meščanskih šolah v obdobju med obema vojnama
    Dunja Dobaja
  • Avtomobil, televizor, pralni stroj
    premiki prostorov vsakdanjika v šestdesetih letih 20. stoletja
    Jerneja Ferlež
  • »Vsak kmet svoj traktor«
    traktor kot statusni simbol na Slovenskem v času socializma
    Meta Remec
  • Materialna kultura gasilske brizgalne na Slovenskem
    Ana Kladnik
  • Jugoslovanska malica
    Jurij Hadalin
  • Hitro, gospodarno, po meri
    sestavljeno sistemsko pohištvo v socializmu
    Marta Rendla
  • Trženje izvoženega hygge in »dobrih starih časov«
    Daša Ličen
  • »O, čevlji, kako vas ljubim!«
    Veronika Zavratnik

Izdano

January 6, 2019

Tiskane izdaje ISSN

2350-5656

Podrobnosti o formatu publikacije na voljo: PDF

PDF

ISBN-13 (15)

978-961-6386-99-9

Date of first publication (11)

2019