Slovenija v Jugoslaviji
Ključne besede:
Jugoslavija, Slovenija, zborniki, 1941-1991, zgodovinaKratka vsebina
Zgodovinopisje je veda, ki proučuje, prikazuje in tudi vrednoti preteklost. Torej ≫pripoveduje≪ danes, kaj se je zgodilo nekoč, kako se je zgodilo, zakaj se je zgodilo, kdo je kaj storil, zakaj je to storil tako tako, itd. Zgodovinopisje predstavlja preteklost, tj. zgodovino, kot jo imenujemo. V primeru Jugoslavije, države, ki je bila in je ni več, je tako zgodovinopisje poklicano, da o njej ≫spregovori≪, da predstavi njeno zgodovino ali njene poglavitne poteze. Slovensko zgodovinopisje je na dejstvo, da je bila Jugoslavija država, v kateri s(m)o Slovenci živeli velik del 20. stoletja, vse kratko 20. stoletje, kot je njeno dobo, sicer na drugih časovnih mejnikih, zamejil britanski zgodovinar Eric Hobsbawm, kar nekoliko pozabilo. Ali ji vsaj ni posvečalo posebne pozornosti. Ko je jugoslovanska država še obstajala, se je očitno zdelo, da še ni pravi čas za to, da niso povsem dostopni vsi viri, da se zgodovinski proces še ni zaključil, da ga zato še ne moremo razčleniti in ovrednotiti. Razlogov ali opravičil, da se tega nismo lotili, je več. So opravičljivi, in so razlogi, ki nimajo pametnega izgovora. Nekaj je bilo pri tem tudi izgovarjanja na arhivsko gradivo, na njegovo dostopnost, urejenost ipd., nekaj pa je bilo tudi oportunizma, torej preračunljivosti in prilagodljivosti oblasti. Sedaj te ni več, zato je odpadel vsaj ta razlog, zakaj ni mogoče obravnavati jugoslovanskega obdobja slovenske zgodovine. Pri tem ne gre prezreti dejstva, da gre za dobo, dolgo triinsedemdeset let. Pri tem je ≫vključen≪ tudi čas druge svetovne vojne, ki je zaradi vsega, kar se je dogajalo, in zakaj se je dogajalo, posebna doba. Posebna doba tudi glede jugoslovanske države, njenega obstoja in neobstoja, njene nepretrganosti in njene obnovitve. Kakorkoli, s stališča države, njenega obstoja v času, ko zaradi okupacije in razkosanja njenega ozemlja ozemeljsko sicer ni obstajala, velja dejstvo njene povezanosti, kajti predstavljala jo je njena oblast. Jugoslovanska država je tako imela v svojem obstajanju dve dobi in več imen. Čeprav je šlo za jugoslovansko državo, sta se obe njeni pojavni obliki bistveno razlikovali glede vseh označevalcev, od oblike vladavine, organizacije države, političnega sistema. Še najbližje sta bili glede politične ureditve, čeprav naj bi bila prav - šlo je za vprašanje demokracije in njenega nasprotja - najbolj različna. Poudarek tega dela je na obdobju t. i. druge Jugoslavije, federativno organizirane jugoslovanske države (1945-1991) s socialistično politično ureditvijo in z oblastjo komunistov.
Poglavja
-
Misli in dejstva: izhodišča
-
Bilo je nekoč v Jugoslaviji (1945-91)
-
Osvobodilna fronta slovenskega naroda in Jugoslavija (1941-45).
-
Prebivalstvena skica Slovencev v drugi Jugoslaviji
-
Slovensko dojemanje druge Jugoslavije
-
Otopela ost revolucijestrukturne spremembe represivnega aparata v Socialistični republiki Sloveniji ter njegovo dojemanje v slovenski javnosti
-
Kako smo živeli v drugi Jugoslavijioris dogajanja v luči izbranih kazalnikov
-
Blagovna menjava Slovenije z drugimi jugoslovanskimi republikami (1945-91)
-
Življenjska raven Slovencev v drugi Jugoslaviji
-
Iz juga na severmigracije v Slovenijo v povezavi izgradnje urbanih okolij: primer Nove Gorice
-
Uveljavljanje slovenščine kot uradnega jezika po drugi svetovni vojni
-
Slovenski intelektualci in jugoslovanstvo v osemdesetih letih: izhodišča in teze
-
Slovenski vrhunski šport v jugoslovanskem okviru (1945-91)
-
Hrvatska u Jugoslaviji (1945.-91.)
-
Bosna i Hercegovina u Jugoslaviji (1943.-93.): kratak pregled
-
Obračun s klasnim neprijateljemslučaj srpskog gradjanstva (1944-50)
-
Neke značajke percepcije jugoslavenskog partizanskog pokreta u suvremenoj Hrvatskoj
-
Obljube in dejstva o samostojni slovenski državi
Izdano
Zbirka
Tiskane izdaje ISSN
Licenca
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 mednarodno licenco.
