Tu se ne bo nikoli več šivalo: Doživljanja izgube dela in propada tovarne

Knjiga se osredotoči na pripovedi o doživljanju izgube dela in propada tovarne na primeru oblačilne tovarne Mura v Prekmurju. Avtorico zanimajo subjektivne pripovedi ljudi, ki so vzpon in propad tovarne doživljali na lastni koži. Mura je primer uspešne tovarne, ki je vzpostavljala in sooblikovala specifične družbene odnose in razmerja ter globoko zaznamovala regijo in več generacij ljudi. Stečaj tovarne je pomenil več od finančne izgube oziroma izgube delovnega mesta. Šlo je za osebno in družbeno izgubo: izgubo dostojanstva in lastne vrednosti, družbenega prepoznanja in položaja v družbi.

Namen knjige je pokazati na intimna in družbena izkustva ekonomskih preoblikovanj. Travmatična izkušnja Murinih ljudi je bila namreč tako intimna kot družbena, pa čeprav je niso izkusili vsi enako. Teza avtorice je, da so bile pripovedi industrijskih delavk in delavcev v samoodgovorni družbi tržne racionalnosti individualizirane. Njihova strukturna zaznamovanost ni bila zgolj utišana. Bila je neprepoznana s strani širše družbe in pogosto tudi delavk in delavcev samih. Pripovedi so zato ostajale na ravni telesnega, občutenega in verbalno neartikuliranega. Ne glede na medijsko odmevnost stečaja Mure za poglobljeno razumevanje doživljanja industrijskih delavk in delavcev v postsocialistični Sloveniji ni bilo zanimanja.

Avtorica se v knjigi sklicuje tudi na izkušnje delavk in delavcev ter drugih služb v nekaterih drugih tekstilnih tovarnah v Sloveniji. Doživljanja razlaga v povezavi z zgodovinskimi procesi (socialistično industrijsko modernizacijo) in neoliberalnim preoblikovanjem - v okviru spremenjenih pogojev dela, industrijskih razmerij in odnosov, a hkrati tudi socialnih in zdravstvenih politik, družbenih reprezentacij in ideoloških preoblikovanj.

Knjiga se z etnografskim gradivom pridružuje mednarodnim študijam, ki raziskujejo družbene pomene industrijskega dela in družbena mesta industrijskih delavk ter delavcev v preteklih industrijskih modernizacijskih metanarativih kot tudi družbena in intimna doživljanja deindustrializacije. Knjiga je interdisciplinarno zasnovana, saj povezuje antropologijo in zgodovino, noviteta knjige pa je v njenem analitičnem fokusu, ki je na telesnih in psiholoških občutjih izgube dela in tovarne ljudi.

Avtorica skozi pripovedi ljudi ugotavlja, kako močno so izkušnje dela, tovarne in stečaja zarezale v ljudi na telesni, osebni in družbeni ravni.