Starost - izzivi historičnega raziskovanja

Avtorji

Mojca Šorn, Inštitut za novejšo zgodovino; Dragica Čeč; Mojca Ramšak; Katja Mihurko Poniž; Alenka Kačičnik Gabrič; Meta Remec, Inštitut za novejšo zgodovino; Marija Počivavšek; Dunja Dobaja, Inštitut za novejšo zgodovino; Bojan Balkovec; Andrej Pančur, Inštitut za novejšo zgodovino; Andrej Studen, Inštitut za novejšo zgodovino; Marta Rendla, Inštitut za novejšo zgodovino; Jana Mali; Željko Oset; Dušana Findeisen

Ključne besede:

staranje, družbeni vidik, starost, stari ljudje, družbeni položaj, delavci, pokojninska politika, upokojenci, upokojevanje, domovi za starejše občane, hiralnice

Kratka vsebina

V zadnjem desetletju je staranje prebivalstva ena od pomembnejših tem, ki jim pozornost pri proučevanju posvečajo tako Združeni narodi kot tudi Evropska unija. Nenehno zniževanje rodnosti in podaljševanje življenjske dobe v zadnjih nekaj desetletjih sta v razvitih državah močno spremenili starostno sestavo družbe. V Sloveniji se je delež prebivalstva, starejšega od 65 let, v zadnjem stoletju in pol povečal skoraj za trikrat, če pa podrobneje pogledamo zadnjih 35 let, vidimo, da je delež otrok od leta 1981 do leta 2004 padel s 23 % na 14 %, delež prebivalstva, sposobnega za delo (15–64 let), se je povečal za 3,5 odstotne točke (s 66 % na 69,5 %), delež starejših oseb (65+) pa se je povečal za 5 odstotnih točk (z 10 % na več kot 15 % v letu 2004). Glede na eno izmed variant projekcije prebivalstva EUROPOP2008 se bo v Sloveniji delež oseb, starejših od 65 let, do leta 2060 povečal za dobrih 16 odstotnih točk (na 33,4 %), delež oseb, starejših od 80 let, med skupnim prebivalstvom pa naj bi se povečal s 3,5 % na 14,1 % (z 71.200 na 249.500 oseb).

Poglavja

  • Uvodne misli
    Mojca Šorn
  • Podobe starosti v začetku 19. stoletja
    Dragica Čeč
  • Starost in staranje v pohorski pravljični prozi
    Mojca Ramšak
  • »Rajši ‘stara devica’, nego nesrečna ženica«
    podobe starejših žensk v delih slovenskih pisateljev in pisateljic iz obdobij realizma in moderne
    Katja Mihurko Poniž
  • Preživitkarske pogodbe kot garancija za starost
    Alenka Kačičnik Gabrič
  • Začetki pokojninskega zavarovanja kmetov
    od preužitka do zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju
    Meta Remec
  • V (varno) starost brez penzije. Oris trgovsko-podjetniške družine Strupi
    Marija Počivavšek
  • Društvo državnih upokojencev za Dravsko banovino v Ljubljani.
    Civilni državni upokojenci in pokojninska politika
    Dunja Dobaja
  • Delavec in delavka se starata
    Bojan Balkovec
  • Družinske in bivanjske razmere starejših na Dolenjskem 1869
    analiza popisov prebivalstva
    Andrej Pančur
  • Stari, onemogli, neozdravljivo bolni
    Paberki iz zgodovine hiralnice Vojnik (1892–1959)
    Andrej Studen
  • Razvoj domov za stare ljudi v času socializma v Sloveniji
    Marta Rendla
  • Medgeneracijska dimenzija dolgotrajne oskrbe
    Jana Mali
  • Odnos med zaposlenimi v Dekorativni in Pletenini ter njihovimi upokojenkami in upokojenci
    Mojca Šorn
  • Starostno upokojevanje univerzitetnih profesorjev
    od ustanovitve Univerze v Ljubljani do Zujfa
    Željko Oset
  • Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje – oranje in utrjevanje poti k družbeno zaznani in prepoznani dejavni starosti
    Dušana Findeisen

Izdano

April 13, 2017

Tiskane izdaje ISSN

2350-5656

Podrobnosti o formatu publikacije na voljo: Spletna knjigarna

Spletna knjigarna

ISBN-13 (15)

978-961-6386-83-8

Date of first publication (11)

2017