Starost - izzivi historičnega raziskovanja

Mojca Šorn; Dragica Čeč; Mojca Ramšak; Katja Mihurko Poniž; Alenka Kačičnik Gabrič; Meta Remec; Marija Počivavšek; Dunja Dobaja; Bojan Balkovec; Andrej Pančur; Andrej Studen; Marta Rendla; Jana Mali; Željko Oset; Dušana Findeisen

Starost - izzivi historičnega raziskovanja

Authors

Mojca Šorn, Institute of Contemporary History; Dragica Čeč; Mojca Ramšak; Katja Mihurko Poniž; Alenka Kačičnik Gabrič; Meta Remec, Institute of Contemporary History; Marija Počivavšek; Dunja Dobaja, Institute of Contemporary History; Bojan Balkovec; Andrej Pančur, Institute of Contemporary History; Andrej Studen, Institute of Contemporary History; Marta Rendla, Institute of Contemporary History; Jana Mali; Željko Oset; Dušana Findeisen

Keywords:

aging, social aspects, old age, old people, social status, workers, pension policy, pensioners, retirement, old people's homes, hospice

Synopsis

V zadnjem desetletju je staranje prebivalstva ena od pomembnejših tem, ki jim pozornost pri proučevanju posvečajo tako Združeni narodi kot tudi Evropska unija. Nenehno zniževanje rodnosti in podaljševanje življenjske dobe v zadnjih nekaj desetletjih sta v razvitih državah močno spremenili starostno sestavo družbe. V Sloveniji se je delež prebivalstva, starejšega od 65 let, v zadnjem stoletju in pol povečal skoraj za trikrat, če pa podrobneje pogledamo zadnjih 35 let, vidimo, da je delež otrok od leta 1981 do leta 2004 padel s 23 % na 14 %, delež prebivalstva, sposobnega za delo (15–64 let), se je povečal za 3,5 odstotne točke (s 66 % na 69,5 %), delež starejših oseb (65+) pa se je povečal za 5 odstotnih točk (z 10 % na več kot 15 % v letu 2004). Glede na eno izmed variant projekcije prebivalstva EUROPOP2008 se bo v Sloveniji delež oseb, starejših od 65 let, do leta 2060 povečal za dobrih 16 odstotnih točk (na 33,4 %), delež oseb, starejših od 80 let, med skupnim prebivalstvom pa naj bi se povečal s 3,5 % na 14,1 % (z 71.200 na 249.500 oseb).

Chapters

Uvodne misli

Mojca Šorn

PDF
Podobe starosti v začetku 19. stoletja

Dragica Čeč

PDF
Starost in staranje v pohorski pravljični prozi

Mojca Ramšak

PDF
»Rajši ‘stara devica’, nego nesrečna ženica«
podobe starejših žensk v delih slovenskih pisateljev in pisateljic iz obdobij realizma in moderne

Katja Mihurko Poniž

PDF
Preživitkarske pogodbe kot garancija za starost

Alenka Kačičnik Gabrič

PDF
Začetki pokojninskega zavarovanja kmetov
od preužitka do zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju

Meta Remec

PDF
V (varno) starost brez penzije. Oris trgovsko-podjetniške družine Strupi

Marija Počivavšek

PDF
Društvo državnih upokojencev za Dravsko banovino v Ljubljani.
Civilni državni upokojenci in pokojninska politika

Dunja Dobaja

PDF
Delavec in delavka se starata

Bojan Balkovec

PDF
Družinske in bivanjske razmere starejših na Dolenjskem 1869
analiza popisov prebivalstva

Andrej Pančur

PDF
Stari, onemogli, neozdravljivo bolni
Paberki iz zgodovine hiralnice Vojnik (1892–1959)

Andrej Studen

PDF
Razvoj domov za stare ljudi v času socializma v Sloveniji

Marta Rendla

PDF
Medgeneracijska dimenzija dolgotrajne oskrbe

Jana Mali

PDF
Odnos med zaposlenimi v Dekorativni in Pletenini ter njihovimi upokojenkami in upokojenci

Mojca Šorn

PDF
Starostno upokojevanje univerzitetnih profesorjev
od ustanovitve Univerze v Ljubljani do Zujfa

Željko Oset

PDF
Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje – oranje in utrjevanje poti k družbeno zaznani in prepoznani dejavni starosti

Dušana Findeisen

PDF