Ključne značilnosti slovenske politike v letih 1929-1955

Državni zbor Republike Slovenije je zaprosil slovenske zgo­dovinarje, da pripravijo znanstveno poročilo o novejši zgodovini Slovencev. Besedilo naj bi bilo zgodovinopisna podlaga za opre­deljevanje državnega zbora do nekaterih odprtih vprašanj bližnje preteklosti.

Težišče poročila je zato v prikazu prelomnih točk, ki so ključne za razumevanje in pojasnitev vzrokov za razcep v slovenski družbi. Zato obravnava predvsem politična vprašanja, vendar pa upošteva tudi druge vidike (gospodarske, socialne, kulturne), pomembne za razumevanje slovenske razcepljenosti. Časovno zajema slovensko zgodovino tridesetih let, ko sta polarizacija in idejna nestrpnost naraščali, drugo svetovno vojno, ko so nasprotja dosegla vrhunec in se končuje s petdesetimi leti našega stoletja, ko že popušča pritisk totalitarne države.

Poročilo je napisano na podlagi do sedaj opravljenih raziskav in vedenja avtorjev ter je vsebinsko usklajeno. Besedilo je namreč skupinsko delo dvanajstih slovenskih zgodovinarjev, izbranih na podlagi njihovega dosedanjega znanstvenega dela. Vsa organizacijska in koordinacijska dela je opravil Inštitut za novejšo zgodovino. V avtorski skupini so bili: dr. Zdenko Čepič, znanstveni sodelavec Inštituta za novejšo zgodovino, prof. dr. Tone Ferenc, znanstveni svetnik Inštituta za novejšo zgodovino, dr. Aleš Gabrič, asistent-doktor Inštituta za novejšo zgodovino, dr. Bojan Godeša, znanstveni so­delavec Inštituta za novejšo zgodovino, mag. Boris Mlakar, asistent- magister Inštituta za novejšo zgodovino, prof. dr. Dušan Nećak, redni profesor na oddelku za zgodovino Filozofske fakultete univerze v Ljubljani, dr. Jože Prinčič, znanstveni sodelavec Inštituta za novejšo zgodovino,       znanstveni svetnik Inštituta za

novejšo zgodovino, dr. Božo Repe, docent Pedagoške fakultete univerze v Mariboru, dr. Anka Vidovič-Miklavčič, višja znanstvena sodelavka Inštituta za novejšo zgodovino, prof. dr. Peter Vodopivec, redni profesor na oddelku za zgodovino Filozofske fakultete univerze v Ljubljani, in prof. dr. Milan Zevart, redni profesor v pokoju.