Politično sodstvo: sodni procesi na slovenskem v dveh Jugoslavijah

Primerjava temeljnih tipov političnih sodnih procesov v dveh izrazito avtoritarnih obdobjih slovenske zgodovine 20. stoletja, obdobja od uvedbe Aleksandrove diktature 6. januarja 1929 do začetka druge svetovne vojne na naših tleh ter obdobja od konca vojne do omilitve politične represije v prvi polovici petdesetih let, potrjuje temeljno tezo sodnih procesov kot najmočnejših orodij vladajočih političnih elit za obračunavanja z namišljenimi ali dejanskimi političnimi nasprotniki ter ob tem ponuja še več zanimivih rezultatov. Kot ključna za razumevanje kompleksnosti problematike političnih represij in političnih sodnih procesov v obeh obdobjih se je izkazala pogosto prezrta potreba, da je treba dogajanja v slovenskem oz. jugoslovanskem prostoru umeščati in razumeti v širšem evropskem prostorskem in časovnem kontekstu. Tako sem lahko ugotavljal, da je politična represija v Kraljevini SHS/Jugoslaviji potekala v kontekstih globalnih gospodarskih in političnih kriz. Večina evropskih držav je v obdobju med obema vojnama v iskanju izhodov iz notranje- in zunanjepolitičnih kriz opuščala liberalne modele parlamentarnih demokracij in se usmerjala v bolj avtoritarne oblike vladanja. Te so dosegle vrhunce zlasti v totalitarnih sistemih fašistične Italije, nacistične Nemčije in komunistične Sovjetske zveze. Kraljevina SHS/Jugoslavija je v vedno bolj zaostrenih notranje- in zunanjepolitičnih razmerah začela tudi sama uvajati avtoritarnejše oblike vladanja in s tem posledično izvajati poostreno politično represijo proti najhujšim političnim nasprotnikom, zlasti komunistom pa tudi skrajno desničarskim skupinam in proticentralistični meščanski opoziciji. Kljub temu pa ji ni uspelo uspešno rešiti temeljnih notranjepolitičnih vprašanj, zlasti socialnih in nacionalnih, kar jo je ne nazadnje pahnilo v drugi globalni spopad.