TIGR v zgodovini in zgodovinopisju

Avtorji

Aleš Gabrič, Inštitut za novejšo zgodovino; Bojan Godeša, Inštitut za novejšo zgodovino; Branko Marušič; Milan Pahor; Boris Mlakar, Inštitut za novejšo zgodovino; Vida Deželak Barič, Inštitut za novejšo zgodovino; Mateja Režek; Nevenka Troha, Inštitut za novejšo zgodovino

Ključne besede:

TIGR, narodna gibanja, Primorska, Italija, fašizem, politično nasilje, antifašizem, osvobodilna gibanja

Kratka vsebina

O organizaciji TIGR se že desetletja krešejo mnenja, ali je o njej znanega dovolj, se o njej piše preveč ali pa je v zapisih morda označena z napačnimi predznaki. Vsekakor bodo torej ob ≫še eni knjigi≪ o TIGR-u nekateri negodovali z utrujenim ≫že spet≪, drugi bodo bolj navdušeno vzkliknili ≫končno≪, tretji pa se bodo vprašali, kaj je tokrat novega. In predvsem slednji so tisti, zaradi katerih se ni nikoli odveč vračati k temam, o katerih je bilo že veliko povedanega in zapisanega, a še vedno ostaja dovolj prostora za novosti in drugačne poglede nanje.

Pričujoča knjiga je nastala kot posledica posveta, ki ga je pod naslovom ≫Organizacija TIGR, zgodovinska vloga antifašizma na Primorskem in aktualnost sporočila≪ pripravilo Društvo TIGR Primorske, potekal pa je 11. februarja 2016 v Postojni. Niti posvet niti njegovo nadaljevanje v obliki pisanja pričujoče knjige nista imela za cilj obnavljati tistega, kar je bilo o TIGR-u že znanega, že zapisanega. Poglavitna dela na to temo lahko vsakdo najde tudi v seznamu literature na koncu knjige. Prav tako osrednji cilj ni bilo vnovično odpiranje polemik o ustreznosti oz. neustreznosti orisov in ocen dejavnosti tigrovcev v posameznih obdobjih, čeprav se temu vprašanju posveča kar nekaj avtorjev tega dela. V ospredje pripovedi smo avtorji poskušali postaviti vprašanje, kako z očmi zgodovinopisne stroke umestiti tigrovsko delovanje v širši spekter tematike antifašizma, zlasti antifašizma na Primorskem, saj je bil po vključitvi v Kraljevino Italijo prav tamkajšnji del slovenskega naroda prvi, ki je moral hočeš nočeš definirati svoj odnos do fašizma. Odgovor je bil skorajda enoglasno nasprotovanje obstoječemu stanju, razlikovali pa so se pogledi na to, kako naj se ta odpor proti vladajoči italijanski politiki izrazi.

Poglavja

  • Predgovor
    Aleš Gabrič
  • O primorskem antifašizmu
    Bojan Godeša
  • Antifašizem in antifašisti
    Branko Marušič
  • Nastanek in razvoj ilegalne tajne organizacije Borba (1927–1930)
    Milan Pahor
  • TIGR in ORJUNA
    Boris Mlakar
  • Komunistična partija Slovenije in tigrovci med drugo svetovno vojno
    Vida Deželak Barič
  • Pogled povojne oblasti na TIGR
    Aleš Gabrič
  • Reprezentacije primorskega antifašizma in TIGR-a v slovenskih zgodovinskih učbenikih (1945–2016)
    Mateja Režek
  • Simbolni kraji spomina: Bazovica
    Nevenka Troha
  • Odmevi in spomin na Bazovico ter aktualnost njihovega sporočila
    Milan Pahor

Izdano

January 1, 2017

Tiskane izdaje ISSN

2350-5656

Podrobnosti o formatu publikacije na voljo: Spletna knjigarna

Spletna knjigarna

ISBN-13 (15)

978-961-6386-77-7

Date of first publication (11)

2017