Slovenci in Bolgari med zahodnimi in vzhodnimi vplivi

Žarko Lazarević; Aleš Gabrič; Roumiana Preshlenova; Peter Vodopivec; Marko Zajc; Ivan Hristov; Jurij Perovšek; Ljudmil Dimirtrov; Tina Georgieva; Yura Konstantinova; Gergana Doncheva; Ivaylo Nachev; Željko Oset; Malamir Spasov

Slovenci in Bolgari med zahodnimi in vzhodnimi vplivi

Avtorji

Žarko Lazarević, Inštitut za novejšo zgodovino; Aleš Gabrič, Inštitut za novejšo zgodovino; Roumiana Preshlenova; Peter Vodopivec, Inštitut za novejšo zgodovino; Marko Zajc, Inštitut za novejšo zgodovino; Ivan Hristov; Jurij Perovšek, Inštitut za novejšo zgodovino; Ljudmil Dimirtrov; Tina Georgieva; Yura Konstantinova; Gergana Doncheva; Ivaylo Nachev; Željko Oset, Inštitut za novejšo zgodovino; Malamir Spasov

Ključne besede:

Slovenci, Bolgari, odnosi, kulturni stiki, mednacionalni odnosi, Bolgarija, mednarodno sodelovanje, 19./20.st.

Kratka vsebina

V Jugovzhodni Evropi (JVE) se zahod in vzhod srečata tako v geografskem kot v historičnem smislu. Velik del tega prostora je v znamenju bizantinske dediščine, otomanske izkušnje, komunističnega eksperimenta in dilem o članstvu v EU in NATO. Vprašanja ≫Evrope≪ in ≫Zahoda≪ še vedno dominirajo v političnem diskurzu. Debate o pomenu in sporočilu zahodne civilizacije so še vedno močno prisotne. Je JVE ločen, majhen prostor, ki je drugačen tako od zahoda kot vzhoda? Medtem ko nekateri avtorji (Samuel Huntington, Holm Sundhaussen, Edgar Hosch itd.) razlagajo ≫zahod≪ kot kohezivno enoto, ki je pogosto v opoziciji z ≫nezahodom≪, drugi avtorji (npr. Larry Wolff, Maria Todorova) prikazujejo, kako spremenljive so meje mentalnih konstruktov ≫vzhoda≪ in ≫zahoda≪. Razmerja, ki so se izoblikovala v preteklosti, so se v zadnjih dvajsetih letih po koncu hladne vojne močno spremenile. Nekatere države v JVE imajo EU in NATO za garant nacionalne suverenosti, nacionalne tradicije in kulture. Kako te nedavne spremembe vplivajo na način našega razmišljanja o Evropi, zahodu in nas samih? Raziskovalci vedno bolj postavljajo pod vprašaj pomen kolektivnih dediščin in se usmerjajo na tiste identitete, kulture in zgodovine, ki so bile že tradicionalno nosile pečat ≫vmesnosti≪. Ta izziv je še zlasti pomemben za humanistiko v JVE, regijo z lastnimi zmožnostmi in perspektivami.

Poglavja

Predgovor

Žarko Lazarević, Aleš Gabrič, Roumiana Preshlenova

PDF
Bolgari in Bolgarija v slovenskih očeh (1850–1914).

Peter Vodopivec

PDF
Bolgari in Slovenci – primerjava v dobi nacionalizmov

Roumiana Preshlenova

PDF
Slovensko slovanstvo v 19. stoletju v kontekstu primerjav z Bolgari

Marko Zajc

PDF
Koncept časa in identitete literarnega krožka Strelec

Ivan Hristov

PDF
Slovenski pogled na Bolgarijo v letih 1918–1941 in Aleksander Stambolijski

Jurij Perovšek

PDF
Bolgarsko-slovenski literarni stiki v preteklosti in danes

Ljudmil Dimirtrov

PDF
Ideja slovanske enotnosti v Rusiji – interpretacije in razvoj v 19. stoletju

Tina Georgieva

PDF
Slavizem in antislavizem v kontekstu vzhodno-zahodne dileme.
Študija Slovencev, Bolgarov in Grkov v poznem 19. in zgodnjem 20. stoletju

Yura Konstantinova

PDF
Primerjalna uspešnost poslovanja vzhodnoevropskih bank v času med vojnama

Žarko Lazarević

PDF
Podobe komunistične oblasti v bolgarski in (post-) jugoslovanski kinematografiji

Gergana Doncheva

PDF
Anton Bezenšek in Bolgarija – Slovenec, ki je povezal dve slovanski kulturi

Ivaylo Nachev

PDF
Izvolitev Dimitarja Panteleeva za člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti

Željko Oset

PDF
Simeon Hesapčiev – prvi lektor bolgarščine na Univerzi v Ljubljani

Aleš Gabrič

PDF
»Nič ni resnično, vse je dovoljeno.« Roman Vladimirja Bartola Alamut – zapozneli vstop v sodobni balkanski kontekst

Malamir Spasov

PDF