From dreams of "a second Switzerland" to capitalism without a human face: The Path to Economic Independence and Slovenian Economic Transition

Tri desetletja samostojne države so vsekakor doba, ko lahko podamo mnenje o tranzicijskem procesu, ki se je na formalni ravni končal z vstopom v EU, tudi z zgodovinskega gledišča. Če se je vse do formalnega zaključka slovensko gospodarsko tranzicijo označevalo zlasti kot zgodbo o uspehu, so po letu 2004 v ospredje vse bolj stopala vse prej kot pozitivna mnenja in ocene. Knjiga obravnava osrednje procese gospodarske tranzicije, ki so spremenili gospodarsko sestavo, jo učvrstili in posodobili do te mere, da je slovensko gospodarstvo lahko hitreje dohitevalo razviti svet. Cilji avtorjevega zgodovinskega iskanja in spraševanja so pot v tranzicijo, vstopanje Slovenije v različne mednarodne integracije, makroekonomska stabilizacija, privatizacija in prestrukturiranje gospodarstva. Osvetli tudi problematiko regionalnega razvoja in razloge, zaradi katerih v obravnavanem obdobju ni prišlo do zmanjševanja medregionalnih razlik. Posebno pozornost namenja tudi gospodarski kriminaliteti, ki je tako posameznikom, kot podjetjem in državi povzročala veliko škode. Avtor v argumentirani pripovedi predstavi tudi značilnosti in dosežke procesa gospodarske preobrazbe v Srbiji ter na Hrvaškem, Češkem, Madžarskem in Poljskem.

Slovensko zgodovinopisje je (bilo) tradicionalno usmerjeno v proučevanje politične zgodovine. Problematike gospodarske, kulturne, socialne, diplomatske, lokalne, »gender study« … zgodovine so dolgo ostajale na robu historičnega raziskovanja.  Tak položaj se je v zadnjih nekaj desetletij temeljito spremenil. Zgodovinarji se danes lotevajo široke paleta tem, vedno bolj tudi gospodarskih. Eden takih raziskovalcev je tudi Aleksander Lorenčič, ki se je lotil teme iz gospodarske zgodovine
najnovejšega časa, tako rekoč iz »časa, ki ga živimo«. (Iz recenzije red. prof. dr. Dušana Nećaka)

Aleksander Lorenčič v knjigi celovito prikazuje tranzicijo, turbulence, vzpone in padce slovenskega gospodarstva v tridesetih letih obstoja samostojne države. Ugotavlja, da je bilo pričakovanje o kapitalizmu po meri človeka, če parafraziramo izraz iz socialističnih časov, žal utopija. Po drugi strani pa so bili osamosvojitev Slovenije, mednarodno priznanje in vstopi v različne mednarodne integracije vključno z EU, veliki dosežki. (Iz recenzije dr. Jureta Gašpariča)

Sozaložnika Inštitut za novejšo zgodovino and Slovenska matica.